Pomenljiv naslov ‘Tehnologija ni dovolj’ je na oder in platno kongresnega centra Brdo ob dnevu inovativnosti pripeljal kar 27 domačih in tujih govorcev. Ti so v 8 urah intenzivnega programa z več kot 250 udeleženci delili svoje izkušnje in primere iz prakse, pa tudi strokovna znanja in akademske pristope za tesnejše vključevanje designa inovacijsko okolje. 

Inovacije pri nas namreč še vedno pretežno razumemo kot korake v smeri izboljševanja tehnoloških rešitev. O tem pričajo tako projekti, ki so se potegovali za večerno podelitev priznanj GZS za najboljše inovacije (na ogled so v spletnem katalogu na spletnem mestu GZS) kot podatki iz ankete, ki jo je na problemski okrogli mizi predstavil Simon Vrbačič (GZS): "Anketa je pokazala, da so podjetja namenila 13 odstotkov letne prodaje za inovacije in razvoj. Vendar kar 63 odstotkov teh inovacij predstavljajo stalne inovacije, med tem ko je prebojnih inovacij veliko manj."

Zgoščen program, ki je skušal odgovoriti na vprašanje, kako vključiti design v inovacije, ki bodo spremenile prihodnost, je vedno znova prestopal strogo odmerjene časovne okvirje, kar dokazuje, da je tema še kako aktualna. Znanj pa v podjetjih, pa tudi v izobraževalnih institucijah in pri odločevalcih, primanjkuje. Kot so ugotovili številni govorniki na konferenci, pri nas pojem ‘design’ še vedno povezujejo predvsem s podobo izdelka oziroma blagovne znamke in ga dojemajo kot strošek. Vendar mednarodne raziskave kažejo, da so uspešna tista podjetja, ki z uporabo dizajn inovacij izboljšujejo izkušnje uporabnikov oziroma kupcev. Kot je poudaril vodja KCDM Miha Klinar: "Tehnološke inovacije morajo biti namenjene človeku, uporabiti jih moramo za izboljšanje družbe," je dejal in izpostavil primer Volva, ki je pred več kot pol stoletja prvi patentiral trotočkovni varnostni pas, svoj izum pa dal v prosto uporabo vsem proizvajalcem vozil, kar je v naslednjih desetletjih rešilo na tisoče življenj. 

Da je ključna prednost designa in razumevanje ljudi, uporabnikov in njihovih potreb, poudarja tudi uvodni govorec prof. Jan-Erik Baars z Univerze za uporabne znanosti in vede v Luzernu: "Inovacije morajo biti namenjene uporabnikom, njihovi uporabi. Če bodo uporabniki zadovoljni, bodo izdelek kupovali in uporabljali. In to bo podjetju povrnilo stroške, ki jih je vložilo v inovacijo", pravi. Baars se z design managementom ukvarja že dobrih 25 let. Med drugim je sodeloval z globalnimi blagovnimi znamkami, kot sta Deutsche Telekom in Philips Design, ter zasnoval več univerzitetnih programov s področja design managementa. 

Izkušnje uspešnih mednarodnih projektov so predstavili tudi drugi gostje; med drugim smo slišali, kako inovirajo v LEGU, v GSK, kako se inovacij loteva Fischer Sports in kako so z njimi na mednarodne trge prodrla domača podjetja: razvijalec jadrnic Seascape, Kinestica (oziroma njihovi oblikovalci Sito design) s pripomočki za rehabilitacijo in Etrel s polnilnicami električnih avtomobilov.

A inovacije se ne rojevajo v razvojnih oddelkih podjetij, ampak mnogo prej: v strategijah in učilnicah. Kristi Hodak Knobloch, slovenka, ki že več let živi in dela v Londonu kot vodja designa pri svetovalnem podjetju McKinsey & Company, je izpostavila razliko v kulturah. Medtem ko v Veliki Britaniji designerje vidijo kot načrtovalce rešitev, jih pri nas podjetja v glavnem še vedno obravnavajo kot obrtnike, ki rišejo po naročilu. In ne po naključju: primerjava študijskih smeri na največji slovenski in britanski visokošolski ustanovi, ki izobražujeta designerje, pokaže, da imajo slovenski študentje na voljo manj programov, da so ti zelo osnovni in se slabo prilagajajo sodobnim trendom, kot so digitalizacija, okoljski izzivi in spremenjena pričakovanja uporabnikov.

Poleg izobraževalnega okolja je pomembno tudi tisto v organizacijah. Ines Gergorič (GZS) je izpostavila vlogo kadrovskih služb v podjetjih. “Če hočemo pritegniti talente in spodbujati kreativnost, ki rojeva inovacije, moramo imeti ustrezno kulturo. To pomeni, da morajo zaposleni imeti psihološko varnost, jasne informacije in da delovno okolje sprejema različnost. In seveda toleranca do napak.«

Z vlogo kadrov in kadrovanja pri uresničevanju inovacijskih potencialov se več kot 25 let ukvarja tudi dr. Mark Bailey. Začetnik in vodja multidisciplinarnega magistrskega študija inoviranja ter ustanovitelj raziskovalne skupine, ki preučuje odgovorne prakse design inoviranja ter spodbuja inovacije v majhnih in srednje velikih podjetjih v Umbriji je prepričan, da za inovacije nujno potrebujemo skrbno sestavljene, multidisciplinarne ekipe, ki bodo znale rešitve videti z več zornih kotov. In na sestavo takšnih ekip, je prepričan Bailey, moramo misliti že pri načrtovanju in prenovah študijskih programov.

Moderator Miha Klinar je zaključno okroglo mizo, namenjeno povezovanju tehnoloških in design pristopov za izboljšanje inovacijskega potenciala, zaključil s provokativnim vprašanjem in nanj dobil povedne odgovore: velika večina sogovornikov kljub temu, da so inovacije tako ali drugače v jedru njihovega dela, večji del dneva preživlja ob nujnih, rutinskih nalogah, kjer ni prostora za kreativnost in inovativnost. Sogovorniki - med njimi so bili minister za izobraževanje, znanost in šport dr. Igor Papič, državni sekretar na Ministrstvu za kulturo Matevž Čelik Vidmar in generalni direktor na Ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo Jernej Salecl, ter predstavniki izobraževanja in podjetij: dr. Aleš Pustovrh, (Ekonomska fakulteta UL); Matjaž Grm (Adria Mobil), mag. Tadeja Trojar Jan (Klin / KCDM) in Jakob Šušterič (MESI medical) so se tako strinjali: “Inovacijam moramo nameniti več časa in prostora.”